BMW Spicup 1969
- Datum objave: sobota, 26.11.2011
- Avtor: Stanko Livk
1969 BMW 'Spicup' cabriolet coupe Coachwork by Carrozzeria Bertone
Številka šasije: V.0010 Številka motorja: V.0010/2800
Konceptna ali »showcar« vozila so se pojavila po drugi svetovni vojni, kot sredstvo za generiranje publicitete in za merjenje odziva javnosti na pogosto radikalne ideje novih modelov.
Narejeni so bili kot oblikovalski predlogi, premikajoči laboratoriji, marketinški eksperimenti, avtomobilske provokacije in vse kombinacije omenjenega. Brez njih in običajne dekoracije v obliki nežnejšega spola, bi bili veliki, mednarodni avtosaloni zgolj brezdušni, ogromni prodajni avtosaloni.
Večina teh vozil je bila na ogled zgolj določen čas, predvsem v korist mednarodnega avtomobilskega tiska.
Kaj se je zgodilo tem nenavadnim vozilom po njihovi kratkotrajni karieri na očeh javnosti je bilo odvisno predvsem od tega, v katerem obdobju so bili narejeni. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so bila sredstva za razvoj zelo omejena. Zato so ta eksperimentalna unikatna vozila po koncu razstave na avtosalonih običajno prodali, podobno kot vozila masovne produkcije.
Takšna prodaja je bila mogoča ker so bili ti prvi konceptni primerki bolj ali manj normalno funkcionalni, saj so bili v osnovi narejeni na šasijah in mehanskih komponentah obstoječih modelov.
Do sedemdesetih so konceptna vozila proizvajali specialisti, tako imenovani coachbuilderji, avtomobilski krojači, ki so bili sposobni ukrojiti avtomobile po meri. Tako za proizvajalce avtomobilov kot za bogato mednarodno klientelo. Ta t.i. »haute voiture« niša je dediščina iz obdobja med obema vojnama, ki je začela potiho izginjati, predvsem na račun sprememb v tehnologiji serijske proizvodnje ter vse bolj strogih zahtev homologacije.
Po tem obdobju so moderni koncepti izginili v skladišča proizvajalcev avtomobilov, nekateri pa so se občasno celo pojavili v muzejih ali na razstavah kot statične ikone. Nedolgo nazaj je italijanska šola za avtomobilsko oblikovanje in oblikovanje karoserij generirala najbogatejši spekter inovativnih idej. Umetnost in znanost konceptualne avtomobilske kulture je zacvetelo na osi Torino-Milano-Modena, na plodnih tleh starih in novih proizvajalcev avtomobilov, oblikovalskih studiev in mednarodnega avtomobilskega športa. Točno tam, na robu modernega časa, je bil rojen BMW-jev Spicup.
V šestdesetih je BMW tesno sodeloval s podjetjem Carrozzeria Bertone, v katerem je bil zaposlen tudi vrhunski oblikovalec Giorgetto Giugiaro. Med njegova dela spada tudi čudoviti 3200CS coupe. Ko so italijanski avtomobilski krojači želeli predstaviti idejo inženirja Enza Cingolanija, so se za pomoč obrnili na nemce. Spicup (sestavljenka iz Spider/Coupe) je rezultat tega sodelovanja. Za osnovo so izbrali limuzinsko platformo BMWjevega E3. Primerek, ki so ga dostavili v tovarno Bertone je imel vgrajen vrstni šestvaljnik prostornine 2.8 litra. Šasijo so označili s številko V.0010 – V kot »versuchswagen« ali eksperimentalni avto.
Kljub futurističnemu izgledu, je največ debat sprožila njegova zanimiva streha, sestavljena iz plošč nerjavečega jekla, ki se je zložila v zajeten rollbar. Koncept oziroma ideja sistema strehe nikoli ni prišla v proizvodnjo, je pa služila kot navdih za linije in rešitve targa strehe na Bertonejevem Fiatu X1/9, ki je na trg prišel malce kasneje.
Oblikovalec Giugiaro je medtem zamenjal službo in odšel v podjetje Carrozzeria Ghia, začeto delo na Spicup-u pa je nadaljeval Marcello Gandini. Ta je Spicup-u pustil svoj pečat v obliki delno skritih luči, ki so bile nekaj časa veljale za njegov podpis v avtomobilskem oblikovanju. Delno skrite luči najdemo tudi na Alfi Romeo Montreal in Lamborghiniju Jarami.
Po premieri na razstavnem prostoru Bertoneja Ženevskega avtosalona leta 1969 so Spicup razstavili tudi na Concorso d'Eleganza v Allasiu v juniju in kasneje še na Frankfurtskem avtosalonu. Kasnejša življenjska pot Spicup-a ni v celoti znana, najverjetneje pa je, da je bil Spicup kmalu po predstavitvi prodan premožnemu zasebniku. Več virov trdi, da se je Spicup v sredini sedemdesetih nahajal pri nemškem megatrgovcu z vozili – podjetju Auto Becker iz Dusseldorfa, katero je imelo celo poseben razstavni prostor namenjen eksotom tistega časa.
Nekaj let kasneje je Spicup-a kupil nizozemski prodajalec avtomobilov, ki se je odločil, da bo avto uporabljal vsakodnevno. Avto so iz zelene prebarvali v oranžno, notranjost, ki je bila prej v kombinaciji zelenih odtenkov in srebrne pa je bila v celoti prebarvana v črno barvo. V taki obliki se je avto uporabljal naslednjih 10 let in prevozil okoli 100 tisoč kilometrov, kar bržkone pomeni, da gre za najbolj uporabljani konceptni avto na svetu! Brez dvoma je bil Spicup med svojimi izleti deležen obračanja glav in navdušenih pogledov. Največ občudovanja nizozemskega lastnika je požela vsestranska streha, čeprav je potarnal, da ni »popolnoma vodotesna«. Kar se BMW mehanike tiče, naj bi ta skozi celotno obdobje lastništva delovala brez napak, pravi. Kljub emigraciji se ni mogel odločiti za prodajo, zato ga je v osemdesetih konzerviral. Pozabljen je stal več kot 20 let. V letu 2008 se je zopet pojavil, kot »nek čuden model avtomobila z BMW-jevimi značkami«. Kupil ga je trenutni prodajalec, zbiralec »krojenih« eksotik.
Utrujen, nepopoln, opraskan in pobuškan, z resnimi znaki korozije, je bil prepeljan v podjetje Carrozzeria Granturismo v Milano – na popolno restavriranje.
Ekipa Carrozzerie Granturismo, ki jo vodi tehnični direktor Aldo Goi, je bila nad projektom, kljub dejstvu da so obnovili že več zgodovinskih konceptnih vozil in ostalih kompleksnih »krojenih« vozil, preprosto očarana. Konceptna vozila so izredno redka, italijansko-nemški primerki pa še redkejši.
Prva faza obnove je zajemala popis inventarja, temeljito iskanje in raziskovanje originalnih barv in materialov, originalne dokumentacije in fotografij iz obdobja Spicup-a. Ob odstranjevanju barve so odkrili, da je bil avto deležen ličarskih popravil v preteklosti, rezultati le teh pa so se pokazali v skupku mnogih plasti kovine, polnila in rje. Več kot očitno avto nikoli ni bil deležen nikakršne antikorozijske zaščite (roko na srce, za konceptna vozila le ta niti ni potrebna), tako da sta vlaga in sol imela neomejene možnosti za delovanje.
Kompletno dno avtomobila in pragovi so bili zamenjani, vrata pa so rekonstruirali. Naredili so kalupe za nova stekla, saj so bila vsa prvotna razbita. Ob natančnem pranju notranjosti in oblazinjenja so odkrili spektakularne odtenke temno zelene, svetlo zelene in srebrne metalik barve. Po originalnih specifikacijah so na novo naredili tudi volan, Spicup embleme, notranjo opremo in zadnji odbijač. Odbijači na vozilu so bili narejeni iz lesa, nato pa oblečeni v črni skaj. Zadnji odbijač so skozi desetletja napadli lesni zajedalci in se ga ni dalo obnoviti, zato so naredili novega.
Ko so školjko v celoti obnovili, so karoserijo prebarvali v originalno zeleno metalik barvo s srebrnimi odtenki in okraski. Pokrov motorja, originalno pritrjen na zračni filter so nekoč v letih uporabe vozila predelali tako, da je bil pritrjen na pokrov motornega prostora, najbrž iz praktičnih razlogov. V Milanu so ga ob obnovi vrnili nazaj na prvotno mesto, kjer ostane na mestu, ko je odprt pokrov motornega prostora, t.i. moderno prikrita krinka »avant la lettre«. Morda se sliši čudno, a pogled na fotografijo z odprtim pokrovom motornega prostora vam bo vse razjasnil.
Zaključna faza ponovne sestave Spicup-a s strani Carrozzerie Bertone je vključevala obnovo unikatnih oblikovnih značilnosti, osredotočeno na detajle, vključno z zapletenim sistemom posebne strehe. Notranjost je zahtevala nepredstavljivo veliko dela specialistov za interier. Vse našteto so počeli z maksimalno skrbjo za estetiko in s kritičnim očesom, osredotočenim na končni rezultat.
Na koncu so karoserijo ponovno združili z BMW-jevo mehaniko in ostalimi mehaničnimi deli. Vsi deli so bili deležni popolne prenove in restavriranja pri specialistih, podjetju Red Willow Racing z Nizozemske.
Zaključna dela vsakega restavriranega projekta so vedno v neizmerljivo zadovoljstvo. Ampak, v primeru Spicup-a, vrnitev v prvotni sijaj ponuja novo dimenzijo omenjenega zadovoljstva.
Vrne namreč občutke Ženeve '69, poznih šestdesetih, dobe neomejenih možnosti, rasti in obljub. Ponovno poudarja osnovno vrednost pravega konceptnega vozila – navdihniti, izzvati, prebuditi čustva in ponuditi pogled v prihodnost. Z zagotovostjo lahko rečemo da BMW Spicup 40 let po prvem nastopu ni izgubil niti malo svoje karizme. Prvič po popolni prenovi je bil javnosti zopet predstavljen leta 2009 na Concorso d'Eleganza v Villi d'Este, kasneje pa tudi v BMW muzeju, poleti leta 2010.
Fotografije v galeriji nam je prijazno odstopil BMW forum iz Grčije. Many thanks for the pictures to BMW friends from Greece: http://portal.bmwforum.gr/
Tudi Auto Bild je poročal o tem posebnežu, na linku se najde tudi par fotografij med obnovo: http://www.autobild.de/klassik/bilder/bertone-bmw-spicup-coupe-905418.html#bild30|ref=http://www.autobild.de/klassik/artikel/bertone-studie-bmw-spicup-905228.html
O omenjenem vozilu se je pred leti že razvila debata na forumu, v kateri najdemo tudi fotografijo, ko je bil avto prebarvan v oranžno barvo: http://forum.bmwslo.com/showthread.php?t=55171
- Most Read Articles
- Najbolj brani člankiŠesta generacija BMW-ja serije tri zopet postavlja nova merila v svojem razredu. V smislu športnosti, elegance in udobja. Pionirska zgodovina serije tri je služila kot inspiracija za novo...Problemi, hitenje in stres. Siva realnost večine. Družina. Služba. Dnevna rutina. Zmanjkuje nam časa za najdražje in zase. Med vožnjo domov na radiu poslušam informativno oddajo. Slabe novice....Serijo 1 poznamo že osmo leto, brezstrešna različica je bila predstavljena šele leta 2008. Nastala je iz coupeja in v M paket preobleki ponuja nekaj prijetnih detajlov, ki nakazujejo, da ne gre...Z novo generacijo motorjev iz serije N (bencinski in dizelski motorji) se je BMW odločil, da bo spremenil tudi sistem za njihovo označevanje oz. poimenovanje. Najbolj pomembna sprememba je...BMW 328 velja za enega najbolj uspešnih in najlepših športnih avtomobilov iz obdobja tridesetih let prejšnjega stoletja. Njegov uspeh je rezultat lahke gradnje vozila, aerodinamičnih linij,...





