Poročilo z izleta v BMW tovarno München in BMW Mobile Tradition
München, 3.8.2007

Naša pot se je začela na Dolgem mostu v Ljubljani. Avtobus je 5 minut pred drugo uro zjutraj odpeljal s parkirišča in napotili smo se proti Münchnu. Večina nas je pot izkoristila za spanje, tako da smo z minimalnim številom postankov ob 8. uri že parkirali v Münchnu. Ogled tovarne se je začel šele ob 9.30, tako da smo imeli vmes nekaj prostega časa.

Ogled tovarne
Ob 9.30 smo vstopili skozi vrata tovarne. Najprej smo si ogledali kratek predstavitveni film, nato pa smo dobili zaščitna očala ter slušalke s sprejemniki, da smo bolje slišali besede vodiča. Letos je bil ogled nekoliko spremenjen, saj so v tovarni posebej za vodene oglede postavili kovinske terase. Njihova prednost je pregled nad celotnim dogajanjem v tovarni, slabost pa to, da sedaj dela strojev ni več mogoče opazovati iz neposredne bližine. Ta sprememba je korak na slabše, a je razumljiva, saj se v tovarni stalno nekaj dogaja in so obiskovalci verjetno motili normalen potek dela v tovarni.

Najprej smo si ogledali kako stiskalnice iz plošč aluminija izdelujejo karoserijske dele, ki jih nato roboti zvarijo skupaj in ustvarijo karoserijo avtomobila. Pri tem postopku uporabljajo tudi posebna lepila, ki ob pomoči visokih temperatur poskrbijo, da so spoji dovolj močni. Karoserije nato potujejo v lakirnico, kjer jih z vrsto postopkov pripravijo na barvanje. Najprej je na vrsti čiščenje karoserije, zaščitni sloji proti rjavenju, na koncu pa še barvanje in prozoren lak, ki da avtomobilu lesk in globino barve. Kot zanimivost je mogoče vredno omeniti, da so pri BMW-ju (pa tudi pri večini drugih proizvajalcev) včasih uporabljali belo podlago (kit) za nanos barve, kar pa se ni izkazalo za najboljšo rešitev, saj so se v primeru poškodb (največji krivec so kamenčki na cesti), pojavile precej vidne bele pike, kjer se je odkrušila barva. V izogib temu sedaj pri BMW-ju uporabljajo 14 različnih barv podlag za nanos barve, tako da lahko glede na končno barvo avtomobila uporabijo najbolj primeren odtenek za podlago. Celoten postopek barvanja opravijo stroji, ki poskrbijo, da je nanos barve enakomeren in vsakič enako kakovosten. Pri čiščenju karoserije uporabljajo tudi nojeva peresa, ki nase vlečejo delce prahu. Nojeva peresa imajo namreč naravno negativen naboj in privlačijo nase delce prahu, ki imajo pozitiven naboj. V bližini Münchna je farma nojev, kateri BMW vsako leto plača 70.000 € za nojeva peresa.

Po lakiranju karoserijam odstranijo vrata, pokrov motorja ter prtljažnik in jih postavijo v skladišče, tako da imajo vedno na voljo zadostno število karoserij v določeni barvi. Računalniški sistem poskrbi, da se ta ista vrata namestijo nazaj na karoserijo ob pravem času proizvodnje.

Sledil je ogled »poroke«. Gre za združitev karoserije z motorjem in menjalnikom ter kompletnim podvozjem. Roboti natančno namestijo skupaj oba sklopa. Po poroki gre avtomobil na neke vrste tekoči trak, kjer delavci ročno nameščajo sedeže, volan, dodatno opremo (recimo ozvočenje), vrata,  tapete, stekla, o itd. Delavci stojijo na tekočem traku, ki se pomika skupaj z avtomobilom. Avtomobil se lahko obrača okoli osi, tako da za npr. namestitev izpušnega sistema avtomobil obrnejo za 90 stopinj in delavcem omogočijo pritrditev potrebnih delov brez večjih težav. Vsak avto ima svoj kontrolni modul, ki omogoča spremljanje izdelave in vpogled v vgrajene komponete v realnem času.

Ko je avto enkrat končan, sledi še preizkus vseh funkcij. Avtomobil gre na valje, kjer ga testni voznik požene skozi točno določen testni program, ki narekuje hitrost, motorne vrtljaje in druge parametre za preverjanje pravilnega delovanja vseh sklopov avtomobila. Pri takem testu avtomobil sicer stoji na mestu, a na valjih doseže hitrost preko 150 km/h, zato je ključno da so testni vozniki ustrezno usposobljeni, saj avtomobil med testom ni zavarovan s kablom, ampak prosto vozi po valjih.

Ključni elementi vseh operacij v tovarni so računalniki in roboti, ki poskrbijo, da izdelava poteka nemoteno in je časovno ustrezno usklajena. Kupec avtomobila si lahko 6 ur pred začetkom izdelave avtomobila premisli glede določene dodatne opreme, barve ipd. Izmed 200.000 avtomobilov sta statistično manj kot 2 avtomobila popolnoma identična.

Ogled tovarne je trajal približno 2 uri in se je končal z obiskom trgovine znotraj tovarne, ki ponuja BMW izdelke. Z majhnim darilom kluba smo se zahvalili vodiču in se poslovili.

Nato je sledilo dobri dve uri prostega časa za obisk BMW muzeja, Olimpijskega stolpa, okrepčitev... Sam sem se vnovič podal na Olimpijski stolp, kjer dvigalo obiskovalce v nekaj sekundah povzpne na višino 190 m, kjer je mogoče občudovati pogled na olimpijsko mesto. Čeprav je vstopnina razmeroma visoka (4 EUR), že sama pot z dvigalom odtehta vsak cent. Dvigalo se dviga s hitrostjo 7 m/s, tako da ob ustavljanju na vrhu dobite občutek breztežnosti. Nasprotno se zgodi na poti navzdol, ko je spuščanje skoraj tako hitro kot pri prostem padu. Ob hitrem ustavljanju na dnu čutite večjo težo kot bi jo sicer.

Ob 14.00 je sledila vožnja do stavbe Mobile Tradition. Presenetljivo, tudi tokrat nismo naleteli na gnečo, tako da smo imeli spet na voljo nekaj prostega časa. Najbolje so ga izkoristili tisti, ki so se odpravili do bližnje bencinske črpalke, kjer ima očitno BMW tovarna glavno napajališče za svoje konjičke. Težko bi sicer drugače pojasnili dejstvo, da je bilo na črpalki 90% avtomobilov znamke BMW, med drugim tudi pred kratkim predstavljeni M3 coupe in serija 1 coupe (oba še s prekritim znakom). Tisti, ki smo ostali ob stavbi Mobile Tradition, smo si lahko ogledali njihov vozni park, ki obsega 4 x E53 X5, 4 x serijo 7 E65/66 in novega X5. To je bila verjetno ena redkih priložnosti, kjer lahko človek na 760Li vidi vlečno kljuko.

Ogled BMW Mobile Tradition
Ob 15ih smo pričeli z ogledom zbirke avtomobilov BMW Mobile Tradition. Razdelili so nas v dve skupini, potem pa sta nam dva vodiča razkazala vse razstavljene primerke. Prva skupina je začela v najvišjem nadstropju, kjer so shranjeni dirkalniki. Takoj ob vstopu v prostor se je levo skrival BMW X5 Le Mans, posebna dirkalna različica z V12 motorjem in 750 KM. Avtomobil je imel popolnoma okleščeno notranjost, saj je od serijskega X5 ostala samo ša armatura in sovoznikov sedež ter poseben školjkast sedež za voznika. Kot zanimivost naj povem, da je X5 Le Mans progo Nordschleife prevozil v manj kot 7 minutah in 50 sekundah (hitreje kot M3 CSL). Nato je sledil pregled BMW-jevih dirkalnikov skozi leta ter raznoraznih formul.

Na ogled je bilo tudi 9 od 15 Art avtomobilov – BMW-jev, ki so jih poslikali svetovno znani slikarji. Poleg njih je bi parkiran še srebrn McLaren F1, dolgo časa najhitrejši cestni avtomobil, ki še danes brez težav konkurira najdražjim Ferrarijem in Porschejem. Avto je kot nov in ocenjen na ca. 1.5 mio €, čeprav je bila cena novega leta 1991 »skromnih« 700.000 €.

Bolj zanimivi avtomobili so se nahajali nadstropje nižje, kjer so bili navadni cestni BMW-ji. Vse od Dixija pa do BMW-jev poznih 90-ih.  Najbolj so mi v spominu ostali kar trije BMW-ji 507 roadster (rdeč, srebn in črn). Primerno ohranjen ali restavriran primerek lahko doseže tudi ceno 400.000 €. Vodič je povedal nekaj stavkov o vsakem avtomobilu.

Ob predstavitvi modela BMW turbo nam je povedal, da je bil to zelo pomemben avtomobil za BMW, saj je uvedel agresivni nos BMW-jev 70-ih, ki so ga nato posnemali E23, E24, E28, E30 itd. Povedal je da v tem primeru ni šlo za prototip, ampak t.i. show car oz. concept car za avtomobilski salon, saj avto nikoli ni bil mišljen za serijsko proizvodnjo, ampak le predstavitev idej in preverjanje odziva ljudi.

Vodič nam je povedal, da nekaj konceptnih vozil še vedno hranijo v svojih garažah. V zgradbi BMW Mobile Tradition je le delček celotne BMW-je zbirke, ki obsega več kot 400 avtomobilov in motorjev. Na vprašanje, kaj se zgodi s prototipi avtomobilov prihajajočih modelov, je odgovoril, da jih večino uničijo ali porabijo za crash teste. Ob začudenju nad tem je pojasnil, da je veliko prototipov čisto pravih avtomobilov za cesto in da na ta način dobijo veliko uporabnih podatkov.

Med drugim je omenil prototip oz. koncepta za BMW Z3, ki naj bi bil tako lep, da je oblikovalec prepovedal, da bi ga predstavili javnosti, saj naj bi bila končna serijska različica veliko manj privlačna in bi bili zato ljudje razočarani. Avtomobil je končal v stiskalnici. V tolažbo pa lahko povem, da se v garažah BMW Mobile Tradition še vedno skriva prototip M8. Avtomobil se je v javnosti pojavil le enkrat, in sicer v francoski reviji, potem pa poniknil. Mnogi so ugibali, da ga je doletela podobna usoda kot ostale prototipe, a na srečo temu ni tako.

Vodič nam je zaupal, da že od 70-ih let naprej od vsake serije dobijo po en primerek za njihovo zbirko. Takšni avtomobili zdržijo tudi po 30-40 let brez dodatnih posegov ali restavriranja. Tako je možno videti 20 in več let stare serije 3, 5, 6, 7.. v enakem stanju kot tisti dan, ko so pripeljale iz tovarne. Vsaj enkrat na leto jih peljejo »na sprehod«, nekatere izmed njih pa je možno tudi najeti za vožnjo. Za brezhibnost avtomobilov skrbi od 20-40 mehanikov. V njihovi delavnici (v pritličju) smo tako lahko videli temno sivo serijo 6 E24 ter belo serijo 3 E30 touring, ki je bila očitno deležna temeljite prenove. Ob steni se je skrival še oldtimer med letalskimi motorji.

BMW Mobile Tradition v svoji zbirki od leta 2005 hrani tudi popolnoma obnovljeni BMW 2002 tii oranžne barve. Avtomobil so več mesecev sestavljali v BMW muzeju pred očmi obiskovalcev. Uporabili so izključno nove dele, saj je tudi za starejše modele še vedno možno dobiti večino sestavnih delov. Ob vprašanju o ceni take obnove avtomobila se je vodič le nasmehnil.

Med zbirko modernih BMW-jev smo lahko videli tudi dva BMW-ja Z8. Prvi je bil iz filma o Jamesu Bondu The World Is Not Enough. Skupno jih imajo kar 5, saj ocenjujejo, da bo avtomobil postal legenda, katere vrednost bo samo še rastla. Vsega skupaj je bilo izdelanih le 5.750 primerkov. Po mnenju vodiča bo enak status dobila tudi prva generacija M3 (E30), za katero napoveduje, da ji bo cena vztrajno naraščala (to seveda velja za primerno ohranjene primerke).

V zbirki avtomobilov iz filmov Jamesa Bonda je bil na ogled tudi BMW E38 750iL s posebno predelavo. Na hrbtu zadnjega sedeža je imel nameščen LCD monitor ter majhen volan, zadnji sedež pa je predelan, da je za voznikovim sedežem na tleh lahko sedel kaskader, ki je upravljal avto. V filmu je bilo prikazano, kot da tajni agent avtomobil vozi s pomočjo mobilnega telefona. Poleg tega je imel 750iL na spodnji strani strešnega okna pritrjene še rakete.

Vodič je na vprašanje, če je tudi BMW kdaj naredil kakšno posebno serijo za kakega bogatega šejka (kot npr Ferrari karavana in limuzino), odgovoril negativno. Je pa potrdil, da so za enega od vodilnih ljudi v BMW-ju razvili sedmico (E32) z V16 motorjem. Tu ni šlo za dva V8 motorja, ampak za podaljšan V12 motor. Izdelali naj bi dva taka avtomobila, enega od njiju je eden od BMW-jevih vodilnih mož uporabljal kot vsakdanji avto.

BMW serija 7 »Goldfisch«
Nekaj besed o razvoju tega posebneža. Ozek krog ljudi v BMW-jevem motornem razvojnem oddelku se je spraševal, če je možno zgraditi še večji motor kot je V12. 8. julija, 1987 se je začelo konstruiranje projekta imenovanega »Goldfisch« (zlata ribica). Prvi motor je bil izdelan že konec leta 1987, s pričetkom testiranj januarja naslednjega leta. Prvi delujoči primerek je bil gotov februarja 1988. Motor so vgradili v serijo 7 (E32). Avtomobil so s tem motorjem začeli testirati že maja 1988, eno leto po začetku razvoja (7. julija 1988) pa je bil končni produkt interno predstavljen. Avtomobil nikoli ni bil mišljen za javnost ali za serijsko proizvodnjo, ampak za testiranje izvedljivosti zamisli. Po besedah vodiča je bil cilj projekta skonstruirati motor s čim več navora.

Tehnični podatki
Tip motorja: V16
Prostornina: 6651 cm³
Največja moč: 408 KM @ 5200 min^-1
Največji navor: 637 Nm @ 3900 min^-1
Kompresija: 8.8 : 1
Teža: 310 kg (+60 kg v primerjavi z M70 V12)

Avtomobil je imel hladilnik nameščen v zadku avtomobila ter posebne v karoserijo vdelane stranske odprtine oz. »škrge« za zajemanje zraka za zadnjima kolesoma, ki so služile boljšemu hlajenju motorja.

Tudi ta avtomobil je shranjen v skriti garaži imenovani »Giftschrank« (varna shramba oz. shramba za strupe – v tem primeru sta primerna oba prevoda), kjer mu družbo dela edini primerek BMW M8 ter ostale skrivnosti BMW-ja.

Na moje začudenje pa je vodič zanikal obstoj kakršnegakoli prototipa modela M7. Po njegovem zatrjevanju še nikoli ni slišal zanj, prav tako ni vedel za obstoj prototipa E39 M5 touring. BMW E39 M5 touring naj bi v enem samem primerku izdelali za šefa BMW M. Za njegov obstoj vemo iz nekaj amaterskih slik ter omembe v eni izmed revij. Glede na to, da v BMW Mobile Tradition zanj še niso slišali, je najbrž svojo pot končal v stiskalnici.

Po končanem ogledu BMW Mobile Tradition smo se odpravili nazaj proti Ljubljani in z malo sreče, kljub dežju, že ob 23:30 prispeli na Dolgi most.

Naslednji izlet bo 25. oktobra, 2007, ko si bomo ogledali BMW tovarno Dingolfing ter BMW Welt, ki bo le nekaj dni pred tem odprl svoja vrata. Vabljeni, da se nam pridružite tudi vi.