BMWslo.com

Test: BMW 135i cabrio (1. del)

Problemi, hitenje in stres. Siva realnost večine. Družina. Služba. Dnevna rutina. Zmanjkuje nam časa za najdražje in zase. Med vožnjo domov na radiu poslušam informativno oddajo. Slabe novice. Svet je v krizi. Vodstvo države je izgubilo kompas in nas vozi po občutku skozi gosto meglo. Uspešno je le v doseganju enega cilja - kreativno najti načine, kako dodatno obdavčiti, omejiti in oglobiti tlačane. Vse da nasiti vedno požrešnejši državni aparat. Družbene vrednote umirajo. Pa vremenska napoved? Dež. Razlogov za dobro voljo ni.

Vrh glave imam vsega. Ugasnem radio.

Kako se tlačan zoperstavi stresu, se ustavi, sprosti in poišče rešitve za probleme, ki jih ne zmanjka? Vsak po svoje. Nekateri sprostitev poiščejo v hrani in pijači. Drugi v športu. Tretji v umetnosti. Opcij je ogromno.

Moj recept, ko potrebujem malce miru, prevetritve možganov in časa zase, je zelo preprost. Potrebujem zgolj cabrio/roadster, s katerim na lep dan pobegnem med ovinke v Alpah. Ni skrivnost, da smatram vožnjo avtomobila brez strehe, z vetrom v laseh, za najbolj prvinsko in pristno, saj tako slišiš vse, vonjaš vse, vidiš vse, čutiš vse. Ko odpreš streho, se ti odpre cel svet.

Zato je prva reakcija, ko mi za teden dni ponudijo testni BMW 135i cabrio, jasna. Končiči ustnic avtomatsko krenejo vsak v svojo smer, proti ušesom...

BMW 135i cabrio. Enica v imenu pomeni serijo 1, kombinacija znakov 35i je oznaka za bencinski trilitrski turbo motor, cabrio pa pomeni, da vetra v laseh, celo za štiri odrasle osebe, ne bo manjkalo.

Ob predstavitvi mi serija ena, v obliki slabo opremljene petvratne kombi-limuzine, ni ravno dvignila utripa srca. Forma me enostavno ni prepričala. Kmalu pa so v paleto enic dodali še coupe in cabrio. Kakšna razlika! Nekako tako, kot da bi zavoženi projekt plastične operacije »znane slovenske zvezde«, ki še najbolj spominja na baročni lik iz Muppet Showa, vrnili kirurgu. In bi le ta tokrat projekt dokončal vrhunsko, v obliki Halle Berry. Nekonvencionalno, a zelo prijetno za oko. Bravo BMW.

Na dan prevzema me je z nasmehom nestrpno čakala pred salonom. Športne postave. Oblečena v 60 tisočakov vredno, športno elegantno črno belo M obleko. Obuta v čudovite, obleki prilegajoče se čevlje. Črna kapa, ki jo nosi, bo v tednu z mano odveč, saj ji bom raje kuštral lase. Kontrastni prizor, ki je izstopal iz srednje sivega torkovega popoldneva.

Vstop v enico stvari še izboljša! Nobene odvečne navlake, samo tisto, kar zares šteje. Vrhunski športni sedež me s pritiskom tipke še močneje objame v pasu. Čudovito debel usnjen volan in kratka prestavna ročica sta zadetek v polno. Vse je pri roki. Znano. Domače. To še posebej cenim pri znamki BMW, ni pomembno, v katero serijo in model vstopiš, takoj se počutiš kot v domačem fotelju. Vtaknem ključ in pritisnem tipko Start. Enica jezno zarjovi. Impresivno. Preko otročje intuitivnega i-Drive sistema sparim telefon ter med ležerno vožnjo skozi mesto pokličem ženo, da bom pozen. Zaradi obvoza. Obvoza, ki sem ga določil sam…

Delovni teden mine v spoznavanju vsakodnevne praktičnosti vozila in popoldanskih užitkih v vožnji. Vremenska napoved postane prioriteta. Vetrolovne dostave otrok v vrtec celotni družini polepšajo jutro. Moti le nevračanje sedeža v izhodiščni položaj, ko dostopaš do zadnje klopi. Mestne vožnje ob presežku navora so povsem nenaporne. Spremljam odzive ljudi. Nasmehi otrok v vrtcu in dvignjeni palci pubertetnikov pred šolo pričajo o naklonjenosti vetrolovcu. Testni krogi s prijatelji, sosedi in ožjo družino prepričajo tudi največje skeptike. Celo pogosti obiski na črpalki prodajalcu pričarajo nasmeh. Sama pozitiva. Kot da novice iz uvoda ne obstajajo. Vikend prehitro mine.

Vremenska napoved za avstrijske Alpe ostaja slaba. Dež. Pri nas pa sonce. Ok, kaj pa ponoven obisk Mangrta? Preverim prevoznost ceste in v prejmem zagotovilo, da je cesta odprta in normalno prevozna. Prodano!

Zbudim se v mrzlo ponedeljkovo jutro, ura je pol štirih. V hiši vse spi. Tiho stopim na dvorišče in odklenem avto. Prijazno me pozdravi s pozicijskimi lučmi. Start. Enica spet jezno zarjovi. Tudi brez jutranje kave sem v trenutku popolnoma buden. Zahrumiva skozi speče mesto. Nikjer nikogar. Sama sva. Telefon in radio izklopljena. Čas za razmislek. Čas za rešitve. Ob grgranju izpuha zatopljen v misli mimogrede šinem mimo Kranja na avtocesto proti Jesenicam. Avto je ogret, cesta prazna. Kljub temu, da je avto dokaj trd, je hkrati presenetljivo udoben na avtocesti. Skozi spečo Kranjsko goro po prazni cesti pred Trbižem zavijeva proti Predelu. Cesta je mokra, mrzlo in megleno jutro se prebuja v alpski dolini. Dovolj razmišljanja, glavo na veter in streho dol!

Kombinacija absolutno čudovitega motorja s 306 konji, švicarsko natančnega ročnega menjalnika, pogona zadaj ter kratke medosne razdalje je odlična osnova za ovinke, ki sledijo. Športno podvozje, izredne zavore, ter odlične pnevmatike mešanih dimenzij zagotavljajo varno zabavo med ovinki, kjer se počuti kot doma. Odlični športni sedeži, idealni položaj za super debelim in neposrednim volanom, kratki hodi ročice menjalnika, zvok motorja in izpuha ter veter v laseh vse našteto zaokrožijo v besedno zvezo – čisti užitek.

Ravnica, poln plin, avto rjove in noro pospešuje, prestava gor, pok iz izpuha, spet poln plin, pospešek, serpentina se že nevarno približuje, prestavo dol, turbina sikne, vrhunske zavore opravijo svoje, široke gume zagrizejo v ovinek, poln plin iz ovinka, zadek zabavno in kontrolirano popleše, sledi izstrelitev na novo ravnico kateri spet sledi serpentina, in še ena, in še ena…takole pripleševa iz meglenega oblaka v oprano, prihajajoče jutro na bivšem mejnem prehodu.

Pogled na s soncem obsijane kape vršacev je enostavno magičen. Cesta na Mangrt je ožja, ovinki zaprti, hitrosti nižje, a užitek v vožnji ne pojenja. Zvok izpuha v izklesanih tunelih naježi kožo. Pogled na okoliške hribe je zgodba zase. Popolno jutro pred napornim delovnim tednom. Par serpentin pod vrhom, ko v mislih že vidim epski sončni vzhod na grebenu pa…plaz na cesti. Ne me basat. Spet smo pri slabih novicah. Pa radia že od doma niti prižgal nisem!!! Vzamem si par minut da napasem oči na naravi. Dolina je še vedno v megli. Prave težave ostajajo spodaj, tukaj pravih težav ni.

Obrneva v dolino. Počasi se spuščava po serpentinah, ob zamolklem grgranju izpuha, petju ptic ter blejanju ovac, ki jih pastir pelje na pašo. V Logu pod Mangrtom, ki že kaže znake življenja, zadovoljno sedim ob odlični skodelici kave in pogledu na parkirano enico. Slabe novice iz uvoda? Pozabljene. Nepomembne. Glava je prevetrena, misli čiste. Pripravljen sem na delovni teden. Pričakoval sem, da bo 135i zares dober, vendar se je izkazal za zares vrhunskega. Če odmislimo model 1M, verjetno najbolj uživaški BMW ta trenutek.

V tednu dni mi je pustil globok pečat. Pogrešal ga bom. Bom? Oprostite. Mislil sem - bomo.

BMW 135i cabrio nam je na tedenski test odstopilo podjetje BMW Makoma iz Novega mesta. Najlepša hvala. Z užitkom bomo z vami sodelovali tudi v bodoče.