Ker sem že precej osebam obljubil, da kako besedo na kratko napišem, ker v živo ni nikoli dovolj časa, da bi razložil, ker je fino zastrupljati ljudi okoli sebe z ne povsem navadnimi idejami, evo, par stavkov na kratko, kako sva šla s kolegom pogledat, če je v Zahodni Sahari res kaj peska in če banane res rastejo na drevesih.
V bistvu sem se enkrat že lotil pisanja, pa sem po par urah zmetal skupaj 6 listov, a nisem niti par dni obdelal, tako da bom sedaj poizkusil bolj na krakto, če pa koga zanima, naj pa kaj vpraša.
Kar nekaj ljudi vpraša, ali ni arabski svet nevaren in na kaj pazit?
Odkrito povedano, največji pomislek pred potjo v moji glavi in grožnja na poti je bila to, da bom pokrivil/opraskal kakšno platišče. (poleg tega, da bi nič krivega kolega ubil, če se zaletimo) Preden se naključni bralec zgrozi nad mojo apatičnostjo, velja omenit, da je tako mentalno stanje povsem normalno za nekoga, ki ima dve vozili, ki sta normalnemu smrtniku povsem identični, sta skoraj starejši od lastnika in naključno mimoidočemu zgledajo kot nekaj, kar iz čudnega razloga še ni v preši pristalo. Verjetno vsakdanje mariskomu tukaj. Naravnost grozna misel je bila, da bi platišča, katera si iskal leta, šel pobrat 600 kilometrov daleč v eno smer in jih čistil po vsaki vožnji... sedaj z njimi ril po pesku.
A glej ga zlomka. Po določenem času ugotoviš, da od tega, da stvari samo skladiščiš in čuvaš v končni fazi nimaš kaj prida koristi. Namreč... Čakaj, čakaj! Prešine te, da bi bilo naravnost kul, če bi to dejansko uporabil. Veš, da bo potem bolj rabljeno, a hej, nekaj bo koristnega!
Predstavljajte si slastno torto. Lahko jo čuvaš v hladilniku in gledaš kako je fina. A kaj kmalu od te torte niti ne bo kaj pametnega. Lahko pa si rečeš, je lepa, a dajmo jo probat in pojest. To je to!
Smisel življenja je ležanje na plaži... in kako gre že to, čivave me ne interesirajo preveč.
E34, touring.
E34 touring s (pre)širokomi platišči (čoh čoh po blatniku) in srfom na strehi.
Toplo podnebje.
Toplo podnebje, e34 touring z odprto panoramo, precej kilometrov.
Precej kilometrov po odštekani okolici.
Dobra družba.
Kampi za šotorenje ob E34.
Vožnja ob neskončnih plažah, ki so surfabilne.
Verjetno ne rabim preveč razlagat, kdor posamezne gornje ideje vidi, kot večje veselje v življenju, ve o čem govorim.
Začetna ideja je bila, da bi nekako pririnil vse do Mavretanije, kjer v mestecu Noadhibou na plaži leži ogromna razpadajoča ladja in mesto samo je eno največjih »pokopališč« za ladje na svetu.
Potem bi se obrnil nazaj, čez Atlas in po Evropi po severu Španije, preko Normandije in po možnosti še čez Poljsko preko doma.
Zaradi predvsem časovne stiske (in rahle depresije pri povratku v dolgočasno Evropo) se je pot okrnila predvsem na Maroko. + vsi so še vedno mnenja, da sem zmešan ker bi delal tisoče kilometrov puščave da bi gledal razpadajočo ladjo.
(Da o idejah vračanja čez alžirijo in Tunizijo, ki žal ni mogoča, ne razpredamo.)
Da ne pišem preveč, par podatkov:
-Celotna kilometrina, pol leta Portugalske, dober mesec Maroka: 16.485 kilometrov
- Slovenija, Italija, Monako, Francija, Španija, Portugalska, Maroko, "Zahodna Sahara", Gibraltar, Andorra.
-Voznik Octopus, navigator kolega Gašper
-Najcenejše gorivo na poti: Zahodna Sahara, 97 centov liter!
- Izogibanje dolgočasnim avtocestam!
-Dežja v Maroku en dan 5 minut. V bistvu edini konkretni dež v več kot pol leta me je pričakal točno pri Gorici, zadnje kilometre domov sem vozil ob enih zjutraj po nevihti in nalivu.
-Okvare na e34? Že takoj pri Novi Gorici je ponoči počila ena zadnja vzmet zaradi natovorjenosti in manjše udrtine na cesti. To sem veselo zamenjal sam na Portugalskem, ker sem najel stanovanje z garažo in z ebaya naročil Kayabine vzmeti. Pred tripom sva februarja doma v snegu z Mehmanom zamenjala nov hladilnik Behr, potem sem zamenjal še vodno črpalko, olje, filtre, ipd. Seveda kot vedno sem z Krownom in kompresorjem na veliko napolnil vse votle dele, ker sem vedel da bo avto deležen slanega pršca z oceana.
Avto je pokasiral raznorazne vdrtine (med drugim je opica padla na pokrov motorja), leva roka in končnik volana ima več zračnosti, vsi štirje originalni diski so bili pokrivljeni (vožnje po 1200km v kosu). Potlej nekaj več čričkov in peska. Skratka nič omembe vrednega, e34 je zakon.
Je pa treba vedet, da je rizik logično precej večji, še posebaj v državah, kjer v naslednjem ovinku hitro naletiš na parkiran avto sredi ceste, prevrnjen tovornjak ali pa večji betonski blok.
VIDEO za vse, ki se jim ne da brat: (žal vimeo malce barve ubije in desinhronizira glasbo malenkostno)
Nekakšna okvirna kvazikarta, grdo nakracana:
Fotoutrinki (zahvala in avtorske za precej fotk gre sovozniku Gašperju- se hitro vidi, da sta dva načina kadriranja:-D) iz Maroka:
Mislim da video dobro zajame bistvo in utrip zadeve, da ne razkladam predolgo. Bom verjetno spisal kak konkretnejši potopis, ko neham naprej sanjarit in se potepati okrog.
Če koga kaj zanima, naj le vpraša.
V Slo -> 
+ platišča potrebujejo precej poliranja po robovih, so "speskana" rahlo.
.
