Vožnja na letališče je minila brez težav in zapletov, E61 525d LCI laufa kot urca, tudi ena piezo šoba ni niti malo pokašljala in visokotlačna črpalka se je odločila da tisti dan še ni dan, ko bo odšla v večna lovišča. Tako smo brez problemov prispeli na cilj. O letalih in letališčih sem že pisal in se ne bom ponavljal, leta do Manile sta minila mirno in brez posebnosti. Mali je dobil od stevardes darilce in sicer medvedka v obliki blazinice, za katerega sem ob razpakiranju ugotovil da je v bistvu še veliko več kot to, namreč če mu "vadim čreva" dobim odejico, s katero se mali lahko pokrije. Svašta. Vse skupaj seveda z Emirates logom, tako da se zdaj ve da smo njihovi. Cool, še kakšno limuzino bi nam lahko na letališču pripravili da bi nas prišla iskat, ampak to bi bilo pa verjetno tu mač. Bom za vsak slučaj zvečer malo po njivi pobrskal, mogoče pa najdem kakšno naftno vrtino - tudi mala, čisto majčkena bi bila v redu, ker jaz sem skromen človek.
No pa pustimo to. Ob vožnji v Manilo si nisem mogel kaj da se nebi spomnil kako je bilo prvič ko sem pristal tam, na slavnem (zdaj v tisti obliki sicer že pokojnem, ker ga temeljito obnavljajo) Terminalu I. Takrat že ko sem stopil iz letala se mi je zdelo da je malo vroče, ko sem čakal na prtljago je bilo vroče, nato sem hodil po hodniku in je bilo še vedno vroče; kje je že vendar ta prekleta klima, sem sam pri sebi razmišljal. Grem še malo naprej in pridem pred - glavni vhod oziroma izhod, kakor pač vzameš. WTF?!! No tudi po tistem sem rabil še par minut da sem dojel, da klime na letališču oni sploh NIMAJO! Me niti malo ne čudi, da je bilo tisto letališče izmed vseh XXXXX mednarodnih airportov na svetu izbrano za daleč najslabše, kar jih obstaja 
So se pa v zadnjem času zadeve tam dol konkretno spremenile in se še vedno spreminjajo. Predsednika (ali je bila mogoče celo pička - ne vem, sem pozabil ker mi ne igra vloge - za fukat mi ne bo dal/a ne en in ne drug/a, sicer pa tudi jaz nebi vzel) je narod namreč uspel zamenjat za takega ki ni skorumpiran, a si morete mislit! Ja, vse se da če se hoče. Novi Rodrigo Duterte je car če mene kdo vpraša, saj mislim da ga večina med vami pozna ker so tudi naši mediji o njem že poročali, če še ne veste kdo je pa naj povem da je on prvi ki je bivšemu ameriškemu prezidentu (Mobutuju) v faco povedal da je tisto kar je, torej Son Of The Bitch ali po domače, kurbin sin. Po tistem mu je bilo sicer malo žal in se je prostitutkinemu sinu opravičil, zato pa temu ni bilo prav nič smešno in opravičila ni sprejel, pač pa se je kot užaljen mulo raje pokujal in predsedniku Filipinov sporočil, da ga ne bo na obisk. Tudi prav, si je mislil Duterte, in zato toliko bolj prisrčno navezal stik s Kitajci. Ti se pač samo režijo in jih briga za vse, razen za njihove strateške interese. USA si je s tem zapravila še zadnjo priliko da bi morebiti obdržala zaveznika v Filipinih, ki so jih kot eno svojih bivših kolonij tako že zdavnaj izgubili. Je pa folk tam dol še dandanes precej amerofilski kar jim štejem v plus, za razliko od tega da se svojih prvih kolonizatorjev, Špancev, praktično niti ne spomnijo več. Interesting.
No pa sem spet odlutal ane, to je pa tako če ima človek preveč domišljija. OK, gremo dalje po začrtani poti, še par dejstev o Duterteju. Na kratko za tiste ki ne veste, model je bil v prejšnjem režimu dolga leta uspešen župan enega večjih mest, to je bilo edino mesto na Filipinih, kjer ni bilo kriminala! Tipček je bil svoje čase namreč policaj oziroma tožilec (najverjetneje oboje) in se še dandanes pohvali kako je lopove kar sam pošical, ko so se preveč namnožili. No enako ravna tudi zdaj ko je predsednik, mamilarjem je dal recimo en teden časa da se predajo, tistim ki to naredijo je obljubil pošteno sojenje in zapor, ostalim je rekel da bo policiji naročil, naj jih enostavno pobije. Kot muhe. In so jih, zadnjič so celo postavili rekord, ko so jih v eni sami noči postrelili kar 32. Svetovna javnost se zgraža, lastni narod mu pa ploska in ga imajo malodane za Boga, ker se pač zavedajo da jim je on edina rešitev, brez njega bi država tonila globje in globje. Ima pa enak problem kot amerikanc Trump, mediji (režimski) mu niso naklonjeni in so proti njemu, zato dve največji medijski hiši v poročilih dnevno udrihata proti njemu. In kaj naredi on? Namesto da bi ti dve medijski hiši gladko potamanil (kar mi lahko naredil), kupi eno majhno, lokalno, do takrat popolnoma neznano TV postajo in predvaja svoje lastne novice, ki so zdaj (po izbiri gledalcev, ne njega) postale najbolj gledane v državi. Duterte vs Zahodni svet 1 : 0, tako se dela demokracijo! Aja pa naj povem še to da model sploh ni hotel kandidirat za predsednika, ljudje so ga dobesedno preprosili da je privolil in ljudstvo mu je tudi v celoti organiziralo in speljalo volilno kampanijo. Zakaj? Ker on denarja za kampanijo pač nima, saj v nasprotju z drugimi politiki ni ves čas samo grebel! To ti je človek, ha!!!
Hvala, hvala. Zdaj grem pa na kosilo če mi dovolite oziroma na večerjo, v mojem želodcu je namreč ura še vedno 3:54 popoldan in mu le stežka dopovem, da je v resnici čas za zajtrk. No ja bo že, s časom se tudi to uredi 
Preklinjal sem ker je včasih treba po vizo na Dunaj, pri veleposlanikih nikoli ne veš, no na moj srečo smo potem zrihtali vizo v SLO, tako da sem se namesto do Dunaja zapeljal samo do ljubljanskega BTC-ja... je šlo pa za las 
Sicer pa tole "deževno obdobje" jaz niti ne štekam kaj v bistvu sploh je, saj praktično ni razlike med deževnim in suhim, nikoli do zdaj v Aziji še nisem čutil neke prave razlike, edino morske trave je v času ko je pri nas poletje nekaj več v morju, to je pa tudi vse kar se zares pozna 
Edino tajfuni so pa res malo zoprni če si kje v naravi, takrat te zna pošteno oprat, no v času mojega počitnikovanja se nam je zgodil samo en tajfunček, pa še ta je šel hitro mimo (smo bili takrat doma v Manili). Če mi nebi moja povedala da je tajfun sploh vedel nebi, ker je bil samo en malo večji naliv 
