Skoči na vsebino

 

So ZDA res obljubljena dežela?

* * * * * 5 glasov

  • Prijavi se za objavo odgovora
172 odgovorov v temi
Rottie
Rottie

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 69 329
  • Lokacija: Ljubljana
  • Avtomobil: E46 325i

#141

Hmmm ... to pa moraš biti res fanatik, da igraš golf pri 40 stopinjah.


Vidim ja. Mestu se reče Trona, kar je pa tudi zadeva ki jo kopljejo, poleg ostalih mineralov. 

 

Nekaj fun factov iz wikija. Mesto je nastalo, kot sem predvideval, zaradi naravnih bogastev in to na začetku 20. stoletja. Je bila pa to na začetku le ena firma, ki je potem postavila knjižnico, hiše, trgovino in šolo. Največ prebivalcev je imela 6000, sedaj pa pod 2 jurja, tako da počasi bo te zgodbe konec. Kot piše, so imeli nekoč tudi golf igrišče, ki je v celoti potekalo na pesku. Danes igrajo pa tudi fuzbal na pesku, ker zelenje in trava tam ne raste, kar je logično, ker so povprečne temperature čez poletje tam okoli 40 stopinj. Se pa teh kristalov vidi tudi, ko se mimo pelješ. Spomnem se določenega predela kamnov, kjer so bili vijolično obarvani in so se svetlikali. Kopljejo jih pa iz dna jezera in očitno je precej bogato.

 

Vidim pa, da google maps precej zavaja, glede velikosti jezera. Torej gre za v večini posušeno jezero, ki je nekajkrat manjše od tistega kar kažejo mapsi:

 

 

 

V resnici zgleda pa takole:

 

 

Pa če gledamo še satelitsko, se res mestece prazne, tudi tisto sosednje. Polovica parcel je očitno že praznih in vse skupaj postaja ghost-town. Ampak kar sem opazil, ko smo se mimo peljali je to, da zapuščenih hiš, kot so pri nas, ni. Torej očitno, ko se nekdo odseli (hiše tukaj itak ne proda, če sploh je v njegovi lasti), hišo porušijo. Bilo je veliko praznih parcel, pa nobene zapuščene hiše. Kakšna tuga mora biti tukaj je neverjetno, sploh za tiste, ki so tukaj že desetletja. Opazovati, kako leto za letom ostajaš brez kolegov in sosedov, kako vse skupaj počasi izginja in ostajaš sam, mora biti grozen občutek.

 


pFTRx40.png
Prikaži več možnosti


neicheq
neicheq

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 1 565
  • Lokacija: Celje
  • Avtomobil: /

#142

Najbrž res. Čeprav folk je tam tega navajen. Pa tudi temperature nihajo konkretno tudi čez dan in noč. Če je čez dan preko 40, se lahko noč ohladi pod 20, tako da tudi proti večeru je verjetno ravno prav. V zimskih časih je prav hladno že.

 

Bolj skrajno je to, da nimajo padavin, da je ozračje popolnoma suho. Tričetrt leta ne vidijo niti ene samcate kapljica dežja, čez zimo pa mogoče kakšna 2 centi v vseh mesecih, če imajo srečo. To so res skrajne razmere.


Prikaži več možnosti


berni
berni

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 4 101
  • Lokacija: maribor
  • Avtomobil: BMW 325i E92 M

#143

Hiše verjetno ne porušijo ampak jih kar odpeljejo/preselijo, ker so itak same lesenjače.


Prikaži več možnosti


leonT
leonT

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 14 190
  • Lokacija: Ljubljana

#144

Avto pa delal brez problema. Kak evropejec bi ze zakuhal :-)
Prikaži več možnosti


neicheq
neicheq

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 1 565
  • Lokacija: Celje
  • Avtomobil: /

#145

Avto delal ves čas brez težav, edino na koncu smo imeli defekt, kar pa ni problem avta. Tudi pri slabih 50 stopinjah, je avto hladil normalno, pa tudi ventilar ni nič kaj bolj pospešeno delal.

 

Torej karta je ista, pričenja pa se najlepši del potovanja, torej zeleni del kalifornije, konec pustih puščav..

.untitled.png

 

Pot smo začeli v Bakersfieldu, do kamor smo se pripeljali prejšnič.  Pa naj na začetku povem, kaj je tako fascinantenga okoli narave..izredno hitro se spreminja, v enem momentu si na najbolj vroči točki, 50m pod gladino morja, v 50-100km pa že na 4 jurja višine. Tudi rastlinje zelo varira, iz puščave prideš hitro v nek drug tip, pa v gozd, pa potem vinograde in planjave. V enem dnevu vidiš tako raznoliko pokrajino, da je kar neverjetno. Okolica Bakersfielda je spet drugačna kot prej. Bolj razgibana, več gričev in posajena s tisoče in tisoče naftnimi črpališči. In ja, tistimi filmskimi. Super ko prvič vidiš, res fascinantno..si želiš, da bi vsaj eno takšno pumpico imel na svojem travniku doma. In to teh črpališč je res ogromno, vsake 50m en, razposejenih po vseh ravninah in hribih, kamor seže pogled. To je 5. največje črpališče v ZDA, razlikuje pa se po tem, da ne gre za več izvorov nafte, ampak eno enormno "jezero", ki se nahaja pod površjem. Sicer pa pokrajina, predvsem pa zrak, delujeta zelo onesnaženo. Tudi tukaj praktično nihče ne živi.58d5b1607bbfa.image.jpg?resize=1200%2C67

 

Aja, velikokrat uporabljam izraz filmski, ker mi evropejci večino teh stvari zasledimo le v filmih, pri njih je pa vse skupaj to normalno. Motel v Bakersfieldu ni bil recimo nič posebnega, ampak mi je bil zanimiv in spet filmski, ker takšnih v evropi ni. Torej v sredini nek bazen, okoli v kvadratu sobe, vse skupaj bolj prazno in brez rastlinja, ampak nekaj ljudi na ležalnikih. Tako kot bi gledal vsak ameriški film, ki je posnet v motelu. Nekaj latinotov, nekaj otrok, ki se derejo. Občutek sem dobil, da nekateri tam tudi živijo. Kot turista te pa vsi potihoma gledajo...skratka popolna scena za kriminalko.

 

Karto sem mal zaj., pot pelje tudi čez sekvoje, ki so prve na poti. Torej sekvoje in ostali nacionalni parki so tukaj na višji nadmorski višini, kjer je padavin več in uspeva tudi gozd. Takoj ob vzpenjanju se začne spreminjati tudi narava, čedalje več rastja, ki se postoma spreminja v zeleno. Cesta, ki vodi do sekvoj, je spet fenomenalna. Na stotine zavitih ovinkov, kot bi združil najboljše F1 steze na svetu in dobil popolnost. Seveda hud problem teh delov, pa so različni požari. Vzdolž poti vse do Lake Tahoe-a se vije požar za požarom, na stotine lokacij, kjer se nekaj kadi. Večina lokacij nedolžno gori po malem, seveda se pa vsake toliko časa razvije kakšen hud požar neverjetnih razsežnosti, kot jih potem vidim v novicah. Ko se pelješ čez te pokrajine, lahko ves čas opazuješ posledice preteklih požarov, povsod nekaj kjer je gorelo. Ob cestah je rastlinje pošpricano z neko rdečo snovjo, ki očitno preprečuje, da bi se požar razširil do ceste in tudi čez. Na srečo v našem času ni bilo hudih požarov in so bile vse ceste odprte. Ampak le en mesec po odhodu je tukaj bil živi pekel..pa ne samo tukaj, tudi Malibu, do kamor bomo še prišli. Tudi mi smo se peljali čez področja, kjer je "snežilo" s pepelom...ampak življenje teče tukaj dalje. Očitno se teh nevarnosti zavedaš in poskusaš v večji meri vsaj ignorirat.

 

In končno pridemo do sekvoj, nenormalno hud pogled in cesta. Rumene črte, umirjen promet, ti pa se voziš med velikani. Res fascinantno velika drevesa, sploh pa široka. Tudi pokrajina in razgledi pravljični. Kamorkoli obrneš pogled, imaš neverjetno sliko pred sabo. Od skal, gorovja, gozda, dreves, ceste...bolano. In tukaj najdeš tudi največje orjake med orjaki, recimo drevo, ki ga imenujejo General Grant...80m višine, 30m premera. Govorimo res o presežkih. Pa o padli sekvoji, skozi katero se lahko pelješ z avtom. Pa urejena hiking pot, ki pelje skozi najlepše predele gozda. Čist brezveze da opisujem, bodo slike dovolj zgovorne:

img201809241251583.jpg

img201809241152015.jpg

img201809241608026-panor.jpg

untitled.png

 

Po sekvojah smo se odpeljali do Oakhurst-a, ki je bila naša izhodiščna točka za Yosemite. Prisrčno mestece, lepe hiške in gostilne, spet eno takšno, kjer je vse skupaj bolj umirjeno in primerno za življenje. Prihod v ta manjši kraj ni dal vedeti, da bi se tukaj kaj dogajalo, ampak lansko poletje je bilo peklensko. Na vsaki gostilni napis, da se zahvaljujejo gasilcem in da lahko vedno pridejo jesti zastonj. V čem je štos? Kakšne pol kilometra dlje bi prišel požar in bi bil kraj izbrisan iz zemljevida. Iz kontra strani od koder smo prišli, je bil neverjeten ogenj, ki je prodiral in prodiral naprej. Res jim je malo manjkalo in bila bi velika tragedija, sploh ker je res lep kraj.

 

Ta pokrajina je res ogromna, kot slovenci si to težje predstavljamo. Če štartaš v Ljubljani, si v roku ene ure povsod..ali smučaš, se kopaš na morju...v vse predele Slovenije prideš. Tukaj je stvar drugačna. Od tega kraja, ki je ubistvu zadnji kraj pred vstopom v park, do centra Yosemite-a, je cirka 70 kilometrov ter ura in pol vožnje. Bližje skoraj nemoreš spat, niti ni te možnosti, kar malega pa je, je pa vse zasedeno. Sej vem, sej vem..se že ponavljam..ampak moram.. VRHUNSKA pokrajina, vrhunske ceste, pravljično. Res! Kdor ima rad naravo, mora tole nujno it...vsaj enkrat, če ne večkrat. Je tako prelepa, da je res škoda, da tega vsaj enkrat ne vidiš. Reke, skale, gozdovi, ceste, poti..smešno lepo. Yosemite smo obiskali dvakrat, ker je enostavno tako velik, da v enem dnevu ne vidiš veliko. Šli smo tudi dvakrat hajkat do slapov (gre za nekaj urne poti) in to res moraš it. Poti so urejene in označene, vidiš pa res osrčje parka. Res fascinantno na kvadrat. Bi šel še parkat, pa ne bi imel dovolj. Veliko je tudi medvedov, zato je pametno biti malce previden. Enega smo opazovali le kakšnih 40m od naše peš poti, pa se je na srečo bolj zase brigral. Vse poti so tudi ravnoprav obiskane, ne toliko, da bi bila gužva in ne premalo, da bi bil osamljen. Pot, ki smo jo izbrali mi, je šla preko nekaj slapov, do zadnjega, ki je visok 450m in je med največjimi na svetu. Slapovi si sledijo drug za drugim, pot poteka pa vzporedno. Na vsaki točki se lahko obrneš, ampak mi smo seveda šli do vrha in bilo je hudičevo vredno. Seveda je kondicija must-have. Na zadnjem, na vrhu imaš pa vrhunski pogled nad vso potjo, ki si jo prehodil. Super je tudi, ker je krožna pot in se lahko vračaš po drugi strani doline, kot si prišel. Za nekoga, ki rad hodi, je tole sanjska destinacija.

 

Za danes končujem, naslednjič še visokogorska jezera in Lake Tahoe, potem pa San Francisco in dalje obala.

img201809250943007.jpg

img201809251117270-panor.jpg

img201809251133192-panor.jpg

img201809251206298-panor.jpg

img201809251309069-panor.jpg

img201809251334057-panor.jpg

img201809251722455.jpg

img201809250958110.jpg

 

 

 

 

 

 


Prikaži več možnosti
    • Jure24, Nixxon, Iztok Z. in 18 ostalim je všeč


blackberet
blackberet

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 8 772
  • Lokacija: Notranjska
  • Avtomobil: študentski

#146

56539227_2247017218904970_60941630265360


:bmw V8  :bmw
 

Prikaži več možnosti
    • neicheq in portland uporabnikom je všeč to sporočilo


hooks
hooks

    Novinec

  • Uporabnik
  • Sporočil: 163
  • Lokacija: po
  • Avtomobil: audi a5 3.0quattro

#147

Naprej :-D :ok2


Prikaži več možnosti
    • skopusnik in neicheq uporabnikom je všeč to sporočilo


neicheq
neicheq

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 1 565
  • Lokacija: Celje
  • Avtomobil: /

#148

Še vedno smo v parku Yosemite, ki je seveda precej velik - okoli 3000km2 ima. Narava tukaj sicer ni kaj drugačna od recimo naše prelepe Logarske, ampak skupek gozdov, visokih vrhov, stotine jezer in prelepih cest, naredi ta park izjemno fascinanten. Cel predel od Sekvoj pa do sem je vrhunsko prelep, eden najlepših naravnih kotičkov sveta. Tukaj kaj dosti nimam niti opisovat, ker slike povedo 1000 besed. Od Yosemite Valley-a smo se odpravili proti jezeru Tanaya, potem pa čez na drugo stran in po vzhodni stran zelenga predela proti Lake Tahoe. untitled.png

 

Ta prvi predel, torej jezero Tanaya, je spet iz vidika narave, prelep. Kristalno čista voda v jezeru, pa sonček in skalnata plažica, kar nekaj ljudi je na ta prelep dan poležavalo ob vodi. Nekaj je bilo kajakov, kopali so se redki, ker voda ni ravno jacuzzi. Jezero leži na zelo visoki nadmorski višini - 2500m, in večina parka je ravno tako na visoki višini, vrhovi pa tudi 3 ali 4 jurje. Zanimivo je seveda to, ker v parkih ni vasi, vse ležijo na nekje 500m nad morjem in z vsakim obiskom v park, se z avtom vsakič povzpneš vsaj 2 jurja. Hitro izgubiš filing kako visoko dejansko si, sploh ko primerjaš naš Triglav, ti pa se večino časa voziš na podobni višini. Pa zavajujoča je tudi gozdna meja, ki je višja kot pri nas. Presentljivo nisem pa nikoli čutil kakšne razlike v zadihanosti.

img201809261222044.jpg

img201809261206363-panor.jpg

 

Po Tanayi, kjer smo počivali kakšne pol urce, smo se odpravili dalje. Ker smo imeli čas, smo rekli da gremo ta dan še en lažji hajk do drugega jezera. Gre za peš pot, ki vodi do vznožja vrha "Cathedral peak" - gre za odrezano skalo, ki spominja na katedralo. Pot je bila super, bolj ali manj brez vzponov, hodiš pa nekje urco do prvega jezera pod vrhom. Prečkaš nekaj ličnih potočkov, sicer pa hodiš po nekakšnem pesku, ki ga imaš na koncu povsod. Celotno pokrajino so seveda zgladili ledeniki, zato tudi tako izgleda. Na poti smo bili sami, nevem če smo srečali 10 drugih, za odtenek smo bili bolj v skrbeh, da bi naleteli na kakšnega medveda, ampak se nam je super izšlo. Narava čisti chill, kdor išče mir, ga tukaj zagotovo najde. Ko hodiš po teh planotah in se ti odpre pogled na dolino, pa še sam si, si misliš da si kralj sveta. Ampak res, daleč naokoli ničesar, tukaj se pričneš zavedat kako mala pika na tej zemlji si. Tukaj sta dve jezeri, spodnji in zgornji - Lower Catherdral lake in Upper Cath. L. Šli smo samo do spodnjega, kjer smo vsi legli za nekaj časa in opazovali ta čudež. Top spot za družbo pripeljat in si pripravit piknik. Pa naj slike več povedo.

img201809261146310.jpg

img201809261432351.jpg

img201809261452384-panor.jpg

 

 

Po vrnitvi do avta, smo se odpravili iz parka v smeri vzhoda. Cesta ves čas prazna, na prvi pogled zelo žalostno, ko nikogar ne srečaš..pa vseeno. Na drugi strani pa seveda popolnoma kontra svet, kot je bil sedaj. Ne le narava, tudi mesteca in vse je spet čist old school in filmsko. Bilo je že pozno popoldne v tem času, ustavili pa smo se v mestu Bridgeport, da bi nekaj pojedli. Klasični avtomobili, stari pickupi, večina lesenih belih hišk, izstopala je občina oz. town hall v stilu bele hiše, sicer pa na stavbah visijo 30,40 in 50 let stari napisi za motele, kafiče, pa neonski cocacola napisi..klasika pač. Meni noro všeč, padeš čist not v to doživljanje amerike. Gremo v gostilno, noter zeleni leder sedeži, tri bilijard mizice, nekaj bajkerjev za šankom in old-school muzika. Čist simpl, ampak top ambient. Več nerabiš, življenje tukaj po občutku spet teče pol počasneje, nekje v ozadju, kar je naravnost super. Pojedel dober hamburger s slanino, spil dve kokakoli, ki jih dolivajo tako ali drugače zastonj, ko ti zmanjka...pa smo šli naprej.

 

Cesta super, prehajaš iz kamene puščave spet nazaj v zelen predel, voziš se ob rečni strugi, greš čez nekaj prelazov, kljub prazni cesti je vožnja zelo zanimiva. Potem pa pade mrak in vse skupaj postane nekajkrat težje. Luči na Impali so tako katastrofalno svetile, da bi na momente pomislil, da kaj več od dveh šibic noter ne more goreti. Najraje bi si s telefonom svetil pred, da bi kaj videl. Čeprav je avto imel okrogle leče, je imel halogenske žarnice, ki niso svetile res nikamor. Še nisem sedel v nobenem avtu, starem ali novem, ki bi svetil tako katastrofalno. Nevem če si normalno videl 20m pred sabo, zato sem samo upal da se komu na rit prilepim in sledim.

 

Prispemo do Lake Tahoe-a, vmes prestopimo še mejo zveznih držav..in to dvakrat. Za kratek čas namreč ponovno prestopiš v Nevado in potem nazaj. Gremo spat!

 

Zjutraj nas sonček prebudi, motel lep, cel iz lesa, zajtrk pa katastrofa. Pustimo vse skupaj, gremo peški v center mesteca South Lake Tahoe. Takoj kontra svet vsemu do sedaj. Gre za visokorski stil, jezero leži na 1800m, čeprav spet nimaš niti približno tega filinga. Hiške, koče, moteli, štacune..vse oblečeno v lesu ali iz pravih brun, pločniki tlakovani z granitnimi kockami, povsod urejene gradice polne rož..Mega urejeno. Po cesti se vozijo Hellcati, pred hoteli stojijo Escalade-i - veš, da si v mondenem mestu. Kot bi prišel v kakšen Lech ali kaj podobnega. Šli smo na zajtrk v en lično urejen kafič, sicer pa kraj poln življenja. Mize zunaj polne, folk zjutraj pride ven pohengat, ampak čist sproščen vibe. Ni podobno ameriki kot sem jo do sedaj spoznal, gre za evropski način, ampak 2 stopnjički manj napet in bolj sproščen,  Če ne bi bile cene nepremičnin brutalno visoke, bi dal kamot na listo potencialnih prebivališč. Kraj res lep, stoji pod vrhom, kjer je v zimskih časih dobra smučarija, poleti pa hajkanje in bajk. Na drugi strani meji pa seveda na jezero veliko 500km2. Na prvi pogled deluje kot morje, ampak spet kristalno čisto. Odločili smo se, da gremo s kajaki po obali, ker bi bilo škoda takšen dan zapravit za kaj druga. Ta kajak je bila tudi ena izmed boljših idej, najboljša stvar, ki bi jo lahko tukaj naredil. Če tukaj živiš imaš res tisoč in en načinov kaj početi v takšni naravi. Izkušnja s kajakom je bila neprecenljiva, brez vetriča, mirno jezero, počasi pogajaš ob brutalno lepi obali in multimilijonskih kočah s svojimi privezi čolnov. Brutalno! Pa jezero tako lepo da dol padeš, tudi obala, ko smo se naprej peljali. Večina sestavljena iz sivih velikih balvanov, na večih delih pa urejena peščena plaža, kamor folk sploh poleti množično hodi namakat riti. Dejansko ležiš na pesku, pod visokogorskim borovcem..sem se vprašal zakaj bi sploh šel še na morje, tole se mi je smešno bolj dopadlo. Pa še ne crkneš od vročine, tudi poleti ne.

img201809271247355.jpg

img201809271325407.jpg

img201809271257585.jpg

img201809271540328-panor.jpg

 

Naslednjič nadaljujem z drugim največjim razočaranjem potovanja - San Francisco. Potem pa še nekaj pozitivnih presenečenj ob obali in konec z luknjo od LA-ja.


Prikaži več možnosti


skopusnik
skopusnik

    BMWslo.comoholik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 461

#149

Ko berem tvoje objave res padem notr, vsakič me zagrabi da bi šel :) 


Prikaži več možnosti
    • hooks, neicheq in anita_a uporabnikom je všeč to sporočilo


_T_O_M_O_
_T_O_M_O_

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 2 716
  • Lokacija: Ljubljana
  • Avtomobil: Becikl

#150

x2. Si prav predstavljam tam na planotah filing.

sasasasa.jpg    Smrt feminizmu, svoboda zdravi pameti. 

Prikaži več možnosti


Fleko
Fleko

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 1 417
  • Lokacija: Okolica Domžal
  • Avtomobil: e28, T5, 1.8T, D5,...

#151

x3

Me že nekaj časa me ''matra'', da bi obiskal Ameriko, zdaj me še bolj. 


Prikaži več možnosti


neicheq
neicheq

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 1 565
  • Lokacija: Celje
  • Avtomobil: /

#152

Ja nič, najbolje da se letalska karta rezervira brez rizika odpovedi, pol si pa itak prisiljen da greš :ok Bistvo je seveda družba, če imate priložnost iti z dobro družbo, bo tole potovanje mega fajn.

 

Sicer pa kot zanimivost, ves tekst si shranjujem v wordov dokument, pa ima že 50 strani. Dejansko bom več napisal o potovanju, kot sem v svoji diplomi. :-D



Urejal neicheq, 12.04.2019, 16:38.

Prikaži več možnosti
    • gusti4u, hooks in SILVEKK uporabnikom je všeč to sporočilo


Fleko
Fleko

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 1 417
  • Lokacija: Okolica Domžal
  • Avtomobil: e28, T5, 1.8T, D5,...

#153

Letos 100% ne. Za naslednje leto pa sem ze nekaj navijal, pa je bil kar pozitiven odziv.
Bomo vidli je rekel slepi.
Prvo morem prezivet Vietnam, nato pa se lahko planira naslednji trip :-P
Prikaži več možnosti


žorž4x4
žorž4x4

    BMWslo.comoholik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 1 157
  • Lokacija: skopo 51
  • Avtomobil: bmw m3

#154

res je treba pazit ks kom greš, mislim da je to najpomembnejše, mi dejansko se nismo sekirali ali rezervirali kje in kaj bom delali nasledje dva dni


Prikaži več možnosti


SHAdOW
SHAdOW

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 2 026
  • Lokacija: Murska Sobota
  • Avtomobil: BMW e90 320d ®

#155

img201809250943007.jpg

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kaj to je El Capitan?


Prikaži več možnosti


neicheq
neicheq

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 1 565
  • Lokacija: Celje
  • Avtomobil: /

#156

Je.


Prikaži več možnosti


x-driver
x-driver

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 19 482
  • Lokacija: Tolmin
  • Avtomobil: e39 530iA, APN4

#157

Čakamo nadaljevanje! :wave


Prikaži več možnosti
    • neicheq je všeč


neicheq
neicheq

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 1 565
  • Lokacija: Celje
  • Avtomobil: /

#158

Čist pozabim na tole, vzporedno pa še časa nenajdem.

 

Skratka, naslednja postojanka je San Francisco. Iz Lake Tahoe-a se pelješ mimo glavnega mesta Kalifornije - Sacramenta, kjer pa se nismo ustavili. Pot od jezera do SFja traja nekje 5 ur, ker se pelješ pa tudi čez Sacramento, lahko pa zaradi gužve tudi dlje, ampak mi smo imeli srečo. Narava se zopet spremeni, iz zelenih smrekovih in borovih gozdov, v travniško rastlinstvo. Teren se počasi zravna, 3 pasovnica kar precej polna in ker nisem vozil sam, sem se bolj osredotočal na okolico. Na cesti popolnoma povprečni avtomobili, res nič pametnega nisem opazil razen dveh. Enega Ford Raptorja, ki ima na cesti res neverjetno prezenco in enega VWja, ki ga nisem poznal. Bil je SUV in to zelo velik, sem pomislil v prvi fazi, da je to Touareg, ampak je bil drugačen od našega. Nakoncu sem šel itak guglat in ugotovil, da gre za VWjev Atlas, za katerega res nisem vedel, da sploh obstaja. Dizajn pa abnormalno dolgočasen, kako jim to uspe, je neverjetno.

 

Počasi prilezemo do nižavja, zagledamo morje, cesta pa speljana tik nad njem. Gledam v smeri SFja in čakam, kdaj bom zagledal vsem znani pogled na Golden Gate bridge..Pa ga ni bilo...in čeprav bi po karti pričakoval, da tole bi hudiča že mogel videt, ker si od njega oddaljen 10 km zračne linije...ga ni, nikjer. Prvi zaliv ob katerem se pelješ je San Pablo in čeprav vse spominja na okolico mostu, si od njega stran še 45min vožnje. Promet se zgoščuje, čedalje bolj počasi se peljemo, čedalje več avtomobilov..očitno se peljemo prav. Predno gremo na znamenito točko, kjer iz zgornje strani vidiš celoten most, se odločimo da zapeljemo iz avtoceste en izvoz prej in gremo v manjšo ribiško vasico, ki se nahaja tik pod mostom. Ceste ozke, polno enosmernih ulic, potem pa končno privezi manjših barčic, v ozadju pa most v vsej svoji veličini. Neverjetno, sej si ga že 100x prej videl na fotkah, filmih in drugje..pa te vseeno preseneti kako izjemno izpade v živo. Kako mogočno ta stvar stoji že skoraj stoletje na izjemno potresnem območju, ob morski vodi in stalnem vetru. Res super pogled, kako si je človek prikrojil to naravo.

img201809281711023-panor.jpg

 

Zapustimo ta spot in gremo kamor gredo vsi, ki pridejo prvič sem - torej na zahodno stran mostu, kjer v ozadju vidiš tudi mesto. Cesta vjuga do različnih parkirišč, vsi pa imajo skupno to, da so polni turistov. Še najbolj pa prvi, kjer si najbližje mostu, pa tudi ostanki vojaških bunkerjev so. Na tem mestu deluje most še večji in do izraza pride pa tudi tista značilna rdeča barva. Čeprav bi po imenu sklepal, da bi most moral biti zlat, temu ni tako. Ime je dobil iz popolnoma drugih razlogov. Daljno nazaj, ko so prvič prepluli ožino, jih je le ta spominjala na ožino pri Konstantinoplu - danes Istanbul, ki se imenujen Golden Horn. Le nekaj let za tem, je sem prišla tudi zlata mrzlica in ime ožine Golden Gate se je dokončno prijelo. Je pa iz geografskega smisla izredno zanimiva zadeva, saj vse skupaj stoji na prelomnici Sv. Andreja. Na eni strani odprto morje Pacifica, pod gladino pa se skriva izjemen relief, ki povzroča nevarne morske tokove, ki te povlečejo dol. Ob stalnih vetrovih in megli, je jasno zakaj je ta ožina izjemno nevarna za plutje. Ker so tokovi tudi precej pomešani, te lahko hitro odnese tudi na odprto morje ali pa pod gladino in nikoli ne prideš več gor.

 

Mimogrede, da lahko most ostane lepo rdeč, ga po sektorjih barvajo celotno leto, dejansko ni nikoli res brez del. Ko končajo, se vrnejo na začetek in ponovijo. Nekje sem bral o vzdrževalnih stroških in so po spominu brutalno visoki.

img20180928192751758.jpg

 

Poslikamo vse in gremo naprej, vožnja čez most nekaj posebnega - v glavi pa se ti pojavljajo vsi filmski prizori, ki so se odvijali točno tukaj. Sploh ker smo imeli še zahod, je bilo doživljanje res super.

 

Gneča pa ogromna, do motela, ki je bil nekje na obrobju je preteklo še kar nekaj časa. Dan smo na tej točki tudi zaključili, ker smo bili utrujeni. Zjutraj smo se odločili, da bomo največ videli če gremo kar peš. Po čem je mesto znano - tramvaj, terasasta postavitev hiš, Alcatraz, Loombard street, pa recimo še pomoli in tjulni. Torej gremo peš! untitled.png

 

Takoj začnemo s hojo v hrib, ulice res fantastične..si predstavljaš da so strme, ampak šele ko hodiš, vidiš kako zelo so. Že po prvem vzponu sem bil zadihan, pa sem vedel da nas čaka še celo mesto danes. Dvigamo in dvigamo se, z vsako ulico smo višje in imamo boljši pogled, pa tudi hiške so čedalje boljše. Študiram kako težko je speljevati na takšnih klancih, še bolj si nasrkal, da ga spravljaš bočno parkirat, sploh če nimaš avtomatika. Ena zanimivost, vsi avtomobili ki parkirajo, zavrtijo volan v smer, da se sprednja guma nasloni na robnik - v primeru, da bi popustila ročna, bi avto ostal tam. In to sem videl pri čisto vsakem od prvega do zadnjega, ki je bil parkiran.

img201809291009440.jpg

 

Folk se pelje zelo umirjeno, res počasi se peljejo v hrib in čez vse uličice, dejansko nimaš filinga, da si v multimilijonskem mestu. Tudi gužve praktično nobene, lahko hodiš tudi po sredini ceste, tu pa tam kakšen avto. Gre res za bivalni del in to se vidi. Počasi pridemo na vrh in že gremo na drugi strani dol. Pa ker smo imeli čas, smo rekli da bomo hodil vsaj kakšnu uro v eni smeri, da vidimo kako se zadeva spreminja. In res..iz vidno urejenih hišk in hudih avtomobilov, vse skupaj postaja manj prestižno. Pa še kar hodimo in hodimo, gremo mimo "Painted Ladies" - torej znanih nekaj hišk v vrsti, ki jih vsi fotkajo, tam pa tudi prvi šok, ki ni bil nič proti tistemu, kar nas je čakalo. Ampak za uvod je bil pa super pokazatelj. Gledam tipa, starega okoli 55, ki leži sredi izjemno polnega parka - nag. No tehnično gledano ni bil nag, ker je imel junaka skritega pod neko čepico, ki si jo je očitno dal delat po meri. Človek s svojim psom leži nag, se sonči v popolnoma oblačnem dnevu, kadi travo in to vsem na očeh. Prvo sem crknil od smeha, na koncu sem se pa začel spraševat kam se prišel. Pa gremo naprej, postopno se ulice slabšajo prehajamo v revnejši del mesta. Zaključimo pri Dolores parku, kjer je bilo za odtenek manj belcev. Ker smo že dolgo hodili in nismo vedeli kaj nas bo čakalo, če nadaljujemo v tej smerji, smo naredili ovinek proti centru. In v eni uličici od parka, se znajdemo sredi črnske ulice..instanten prehod res, sploh se nisem zavedal kaj se dogaja, ko sem že videl kako te cela ulica opazuje. V naslednji minuti zaslišim dretje, opazim človeka, ki ga je eden temnopolt vrgel iz lastnega bajka in mu ga pred očmi ukradel. Bil sem v šoku, resno. Takšne stvari se dogajajo v filmih, mogoče še bolj ponazorjeno v GTAju, ista scena.Čeprav smo bili trije, me je postalo konkretno strah kaj se dogaja. S hitrimi koraki smo želeli čim bolj stran, žal ni bilo konca. Povsod neke črnske bande, ki sedijo na pločniku in čakajo, ulice maksimalno nasvinjane, odpadki, človeški drek, igle. Svašta. Samo držal sem pesti, da grem čim dlje stran in da se nikomur nič ne zgodi. Skoraj smo že leteli, pa nismo..da ne bi izpadli preveč sumljivo. Nočna mora pa se nadaljuje iz ulice v ulico. Hodimo po pločniku, ko pogledam s kotičkom očesa v lokal, kjer zagledam kosmate noge v ženskem krilu. WTF, kaj hudiča se dogaja. Ulica obarvana v mavričasto, enako prehodi za pešče. Mimo skupina toplih, v oprijetih usnjenih hlačah in karirastih srajcah, povsod sex shopi in tranzvestiti, moški oblečeni v ženske, lezbijke...Res, ŠOK!!

img201809291048471.jpg

img201809291102249.jpg

 

Itak, prišli iz črnskih gang ulic v LGBT sceno. Ker sem v živo videl rop pri belem dnevu, si telefona sploh nisem upal ven vzet, da bi fotkal. samo šel sem dalje s ciljem, da pridem ven cel. Po dolgem pešačenju, ki je trajalo mogoče 15min, občutek sem imel pa da ni in ni konca, smo prišli v biznis predel. Skupaj smo se ustavili in nadihali, nihče ni mogel verjet kje smo bili in kakšno je stanje. Ceste in pločnike umazane kot bi prišel na dinos, ogromno človeškega dreka, ogromno ostankov mamil in injekcij.. Nisem mogel verjet kaj sem videl, ubistvu ni nihče verjel. Kako je kaj takšnega možno v tako svetovno znanem mestu?

 

Finančen del čist mrtev, visoke stolpnice okoli tebe, nikjer pa žive duše. Na na cesti, ne peščev, prazni kafiči, čist apokaliptično. Zaenkrat sem bil totalno negativno presenečen nad mestom. Pot nadaljevali do Chinatowna, ki je bil brezvezen, potem pa smo šli na turo s tramvajom. Prva izkušnja v SFju, kjer sem se počutil super, saj se je res zanimivo peljat. Stal sem na zunanjem robu, vožnja glasna, vse škripa, dejansko se to vozi enako ko 150 let nazaj, vse je ročno in mehansko - nič ni poenostavljeno In to je čar, ki ga je vredno doživet. Močan strojevodja premika težke ročice za naprej in zavoro. Končali smo vožnjo ob pomolih na severu mesta.  Aja, naj povem še to...celotno krožno pot do sem, je bilo mesto popolnoma prazno. Oziroma bi pričakoval bistveno več ljudi, so bile tudi ulice, kjer smo bili sami. Pomoli..spet prizor, ki se pojavi v marsikaterem filmu. Na moje presenečenje zelo urejen del mesta, manjše trgovine, tipični hotdogi, palačinke, živa glasba - čist družabna zadeva in nabito s folkom, težko si se prebijal mimo. Pri teh pomolih so stalno tudi tjulni, ki se sončiju na privezih. Res popoln kontrast vsemu kar sem videl do sedaj. Sploh ne moreš verjet, da sem bil še tri ure nazaj v čisti luknji od luknje, sedaj pa tule. 

img201809291500546.jpg

img201809291513055.jpg

img201809291559229.jpg

 

Dan je šel počasi proti koncu, tako da smose ustavili še v tovarni čokolade Ghirardelli. Tovarna pa izjemno lepa, prenovljena rdeče opečnata zgradba, na vrtu v sredini pa tipične lučke, ki jih napelješ med drevesi - overall super ambient, pa tudi čokolada ni slaba. Končali smo še z vijugasto ulico Loombard Street, kjer nas je pozitivno presenetila tudi grupa vsaj 100ih NSXov - novih in starih. Sploh nisem vedel, da jih je možno toliko dobiti na kup.

img201809301005478.jpg

img201809301008463.jpg

img201809300958280.jpg

 

Ob koncu dneva sem bil popolnoma razdeljen kaj si mislim o mestu. Polovica v šoku, polovica pa čist kul scena, kamor bi šel večkrat. Ker sem bil presenečen kako prazno je mesto, sem šel itak googlat kaj se dogaja. Dejansko so nepremičnine tako brutalno drage (med najvišji na svetu), da si ljudje enostavno ne morejo privoščiti življenja v mestu. Zaradi bližine silicijeve doline in uspešnosti le-te, gredo cene dodatno gor. Marsikatera nepremična stoji prazna, ljudje si s plačami enostavno ne pokrivajo več najemnin. Množično se izseljujejo, nasploh so pa razmere z mamili in čistočo katastrofalne. Mesto lahko propade zaradi samega sebe in to ni hec. Politika mesta do mamil je takšna, češ da bodo odvisnežem ponudili zahtevane droge na varen način in na tak način kontrolirali situacijo, žal pa stvar ne funkcionira.  Bom prilepil še en video, ki sem ga tisti večer gledal in ga priporočam, ker je dejansko vse tako, kot sem sam doživel. Če bi prej ta video pogledal, ne bi verjel, da se te stvari dogajajo tukaj, ker sem pa to videl iz prve roke, lahko pa res iz srca potrdim, da je na žalost realna slika takšna. Po svetu poznan le blišč San Francisca, šele tukaj pa doživiš pravo bedo.

 

Naslednjič opišem zanimiv Alcatraz pa Silicijevo dolino, kjer smo šli do Googla, Facebooka in Apple-a, univerze in vseh znanih hišk, kjer so fantje kot sta Bill Gates in Steve Jobs ustvarila začetke imperijev.

 

Tiste, ki vas zanima, si pa še tole poglejte:



Urejal neicheq, 10.05.2019, 00:06.

Prikaži več možnosti
    • Nixxon, Jerry, Rottie in 6 ostalim je všeč


x-driver
x-driver

    BMW fanatik

  • Uporabnik
  • Sporočil: 19 482
  • Lokacija: Tolmin
  • Avtomobil: e39 530iA, APN4

#159

Ravno par tednov nazaj je nekdo (Jerry?) nalepil nek video o SF, ki govori točno o tej bedi tam. Res šokantno...


Prikaži več možnosti


Jerry
Jerry
  • Uporabnik
  • Sporočil: 64 271
  • Lokacija: močvirje
  • Avtomobil: E39 540i & E24 635CSI

#160

Dober prispevek, neicheq, ampak vseeno, zame nič novega. Na tole sem čakal da boš napisal, tisti parki me res ne zanimajo, lepa narava je tudi pri nas. Me pa čudi da si bil tako presenečen na dogodki v mestu, kako to da tega nisi pričakoval? Na youtube imaš na desetine, na stotine filmčkov, ki govorijo o tem. Liberalna (levičarska) politika je pustila svoje posledice, ameriška mesta so že dolgo časa prijazna za vse ki so na igli, na socialni podpori in še zlasti za tiste, ki imajo psihične težave. Pa ne samo to, tudi Evropa se zadnje čase zgleduje po Ameriki, evropski liberalci se na vse pretege trudijo da bi posnemali ameriške kolege in naše države naredili čimbolj podobne USA, Kaliforniji ali če hočete, San Franciscu. Kot smo videli je recept preprost, vsebuje samo nekaj korakov. Začneš s tem, da policiji odvzameš vsa pooblastila. Nadaljuješ tako da "ogroženim skupinam" podeliš neomejene pravice, med katerimi sta najbolj pomembni dve, to je legalizacija zabadanja igle v žilo (ali kamorkoli že, ko zmanjka prostora na rokah, se najde še kak primeren kos kože tudi drugje) in iztrebljanje na javnem mestu - kar je logično, saj kdor se drogira, mora tudi nekje srat. Naslednji korak je vpeljava pravil in sankcij proti sovražnemu govoru, saj to je vendar logično, če se človeku ob pogledu na vso to gamad obrne želodec začne (vsak normalen) psovat, kar pa se ne spodobi. Psovanje je vendar nekulturno, sploh za gospode ki si na ulici porivajo iglo v žilo se ne spodobi da bi o njih grdo govorili, oni to počnejo diskretno (no, kolikor se v danem trenutku pač da) in tudi ko serjejo se ne postavijo čisto na sredino ulice ampak zagotovo kak meter v stran, kulturi na ljubo. Kako moreš bit potem ti tako grd, da to plemenito početje onečediš s svojim nespodobnim, prostaškim, primitivnim govorom? To je ja nasilje. Pojem nasilje je dandanes nasploh zanimiv, čedalje bolj opažam da pretepi, posilstva, umori in ropi ne veljajo več za nasilje, saj policija takšna dejanja le redko preganja in sodniki jih še bolj redko obsodijo - to ni nasilje, je samo drugačna kultura, ki je nismo navajeni in jo moramo sprejet, se jo navadit. Resnično, tisto pravo nasilje je, če jaz na forumu napišem, kaj si o tem zares mislim. Za to grem lahko celo sedet in konec koncev je prav tako, saj sem s tem en korak bližje kulturi, ki je postala tako spoštovana in cenjena. 

 

No, jaz nisem od včeraj in čeprav v Ameriki še nisem bil, se je vseeno spominjam v drugi luči. Ameriške zgodbe spremljam že vse svoje življenje in se spomnim kako so včasih pripovedovali da si v trenutku postal državni sovražnik, če si samo pomislil na komunizem ali na delavsko solidarnost. Spomnim se kako so enega največjih ameriških umetnikov Walta Disneya osumili sodelovanja s komunisti zato, ker je malček pretirano skrbel za delavce v svojih podjetjih oziroma "tovarnah sanj", kot jim je sam pravil. Zame je bila to tista prava Amerika, tista o kateri sem tudi jaz sanjal. Zdaj imamo Ameriko pri nas, pravijo, k nam je prišel kapitalizem, v pravi Ameriki je pa vse skupaj v bistvu že tako daleč, da država bolj spominja na komunističen gnoj... pardon, raj, kot pa na kapitalizem. Temu se baje pravi globalizacija. Recept je preprost, zmešaš ne samo hruške in jabolka, pač pa še sladoled, piškote, majonezo, pršut, jogurt, solato in orehe in potem vse to ješ/piješ in uživaš. 

 

Ko bo tole kdo prebral, se mu bo verjetno porajalo vprašanje, kaj si potem sploh jaz mislim o Ameriki - sem za ali proti? Sem še vedno tako navdušen "amerikanofil", kot sem bil pred leti ali ne več? Odgovor je preprost - v bistvu mi je zanjo popolnoma vseeno. Levičarjem jo je do neke mere uspelo uničit in mogoče je celo boljše tako, saj bi v nasprotnem primeru o njej preveč sanjal. Smešno je kako se življenje odvije, jaz sem ves svoj lajf sanjaril o Ameriki, pa sem potem svoj raj na zemlji našel na tretjem kontinentu, v Aziji. V vsej tej vsesplošni globalizacijski noriji se mi zdi Azija edina ki še ponuja kotičke, kjer ljudje niso popolnoma ponoreli in kjer si še vedno lahko sam svoj gospod in počneš tisto kar ti paše, brez pretiranih pravil, ki te omejujejo in ubijajo. Če si normalen človek, jasno, ne če ti je cilj živet od socialne podpore in/ali si sredi ceste porivat iglo v žilo. Če si bolj te sorte, toplo priporočam Slovenijo, oziroma USA. Jaz na srečo (ali pa žal) nisem tak.

 

Mogoče za konec še nasvet, kako rešit ameriško krizo - edina opcija da se to reši je Dutertejev način. Filipinski predsednik je lepo pokazal kako se reši problem z drogeraši, pobiješ jih, pa je. Oziroma daš jim en teden časa da se predajo (da ti ne morejo očitat, da si prasec in da jim nisi dal možnosti), če ne sprejmejo tega pa lepo metek v čelo. Rešitev je ekonomsko izredno učinkovita, povrhu vsega pa še ekološka - malo se sicer ob poku pištole pokadi, kar pa okolje vseeno obremeni manj, kot tisti osebek v enem samem dnevu izprdi ali poserje. Edina težava je, da ta recept liberalcem ni všeč. Pa imam tudi za njih recept, ampak tega ne bom napisal ker bi bil sovražni govor, naj ostane še za drugič malo. Toliko z moje strani o Ameriki, kaj več pa potem, ko jo bom šel osebno pogledat, kar bo mogoče že kmalu.


Prikaži več možnosti
    • _peters_ in neicheq uporabnikom je všeč to sporočilo